Notranji zdravnik

Joga

Izvorna joga

Joga je po svojem izvoru duhovna znanost, usmerjena k samospoznavanju in samorealizaciji. Starodavna modrost, znana kot vrhovna znanost življenja, naj bi bila razkrita indijskim modrecem pred več tisoč leti in se je skozi vsa naslednja tisočletja prenašala neposredno iz učitelja na učenca. Izraz joga izvira iz sanskrtske besede yuj, ki pomeni združiti, poenotiti. Končni cilj joge je namreč poenotenje posameznikove individualne zavesti s kozmično, univerzalno zavestjo. Kdor doseže to enotnost, je jogi – tisti, ki je dosegel stanje osvoboditve in razsvetljenja, imenovano samadhi.

Sistem tradicionalne joge predpisuje številne prakse, ki vodijo do tega cilja – pravila obnašanja, prehranjevanja, samoobvladovanja, telesne položaje, dihalne tehnike, koncentracijo in meditacijo. Redno in dolgotrajno izvajanje teh praks vodi učenca do spoznanja njegove prave narave in končnega stanja nedualne zavesti, v katerem ni več nobene ločnice med njim in svetom, ki ga obdaja.

Sčasoma se je razvilo več različnih vrst in šol joge. Šola, imenovana hatha joga, predstavlja osnovo vsem modernim oblikam joge. Gre za sistem telesnih položajev, očiščevalnih in dihalnih tehnik ter tehnik za obvladovanje in usmerjanje telesne energije. Čeprav se osredotoča na telo, cilj hatha joge ni krepitev in izboljšanje delovanja telesa. Telesne tehnike se izvajajo z namenom, da nas pripravijo na meditacijo, stanja povišane energije in duhovni razvoj. Obvladovanje telesa je sredstvo za obvladovanje uma, to pa vodi v poenoteno zavest, ki ostaja končni cilj izvajanja jogijskih praks.

Moderna joga

Konec 19. stoletja so indijski menihi prinesli jogo na zahod, kjer je v naslednjem stoletju dosegla splošno priljubljenost in se kot oblika vadbe razširila po vsem svetu. Zahodni ljudje pa so jogo prilagodili svojim potrebam in pogledu na svet. Bolj kot duhovna disciplina, osredotočena na meditacijo in doseganje samorealizacije, je sodobna joga sistem fizičnih vaj in sprostilnih tehnik. Bistvo moderne joge so asane – telesni položaji, ki krepijo telesno vzdržljivost, moč, prožnost in dobro počutje.

Čeprav mnogi ljudje danes razumejo jogo le kot fizično vadbo, ki jo izvajamo z namenom okrepiti telo in izboljšati njegove funkcije, ne moremo spregledati njenih učinkov na um. Joga ne pripomore le k ravnovesju in zdravju telesa, ampak tudi umirja um in vzpodbuja globlje zavedanje samega sebe.

Vsi moderni sistemi joge (ashtanga, vinyasa, iyengar, yin, bikram, kundalini…), ki so se razvili iz klasične hatha joge, v večji ali manjši meri poleg telesnih položajev še vedno vključujejo čistilne, dihalne in sprostilne tehnike, pa tudi meditacijo oz. koncentracijo, saj se med fizično vadbo ves čas osredotočamo na telo in dihanje. Spremembe v telesu, ki jih dosežemo z vadbo, vplivajo na um – zavestno kultiviranje telesnega položaja in dihanja kultivira um in vodi v njegovo obvladovanje. Čeprav je joga danes predvsem telesna disciplina, ki krepi in čisti telo in živčni sistem, obenem deluje terapevtsko. Odpravlja energetske blokade, razvija stalnost, umirjenost in vodi v ravnovesje na telesnem, čustvenem in umskem nivoju. Joga je še vedno več kot telovadba – je umetnost zdravega in uravnovešenega življenja in obenem proces spoznavanja in obvladovanja samega sebe.

Koristi joge

Redna praksa joge ima mnoge pozitivne učinke tako na um kot na telo, med drugim:

  • Izboljša telesno držo, krepi telesno moč, ravnotežje, prožnost in gibljivost
  • Razvija potrpežljivost, samonadzor, umirjenost
  • Poviša nivo energije, zmanjšuje stres, izboljša počutje in spodbuja veselje do življenja
  • Izboljša samozavedanje in čustveno in umsko uravnoteženost
  • Ugodno vpliva na prehranjevalne navade, pomaga pri opuščanju škodljivih navad in zasvojenosti
  • Izboljša dihalne in srčno-žilne funkcije, prispeva k zdravju srca
  • Olajša bolečine v križu in simptome artritisa
  • Omili hormonske težave in težave med menopavzo
  • Ljudem s kroničnimi boleznimi pomaga obvladovati simptome in izboljšati kvaliteto življenja

Terapevtska joga

Zaradi številnih ugodnih učinkov na um in telo se joga danes uporablja kot komplementarna metoda pri zdravljenju številnih bolezni. Terapevtska joga uporablja jogijske položaje in tehnike z namenom olajšati določene bolezenske simptome ali vplivati na zdravstveno stanje. Posebej učinkovita je pri boleznih in stanjih, ki izvirajo iz stresa, saj močno spodbuja telesno in umsko sprostitev. Terapevtska joga se uporablja v preventivnih programih za ohranjanje zdravja, kot pomoč pri odvajanju od odvisnosti, zdravljenju tesnobe, depresivnosti in posttravmatske stresne motnje, pa tudi kot komplementarna terapija pri zdravljenju srčno-žilnih in avtoimunih bolezni, raka, aidsa, diabetesa. Zelo učinkovita je pri lajšanju hormonskih težav in težav s hrbtenico, pomaga pa tudi omiliti druge kronične bolečine in spodbuja okrevanje po poškodbi, operaciji ali invazivnih postopkih zdravljenja.