Notranji zdravnik

Meditacija

Kaj je meditacija?

Meditacija, praksa z bogato kulturno zgodovino, se že več tisoč let uporablja v religiozne in spiritualne namene. Med svoje prakse jo vključujejo vse večje religije (tudi krščanstvo, islam in judovstvo), najbolj pa se je razvila v vzhodnih duhovnih tradicijah (budizmu in hinduizmu).

V duhovnih sistemih meditacija pomeni tehniko, ki se uporablja za doseganje stanja čiste zavesti, ki ga običajno imenujemo razsvetljenje. V celostni sestavi človeka (telo, čustva, um in duh) čista zavest predstavlja najvišji nivo – duha. Meditacija vzpostavlja povezavo z duhom, ki mu lahko rečemo tudi višji jaz, naše pravo bistvo ali naša božanska narava. Kdor redno meditira, sčasoma prepozna duha oz. zavest kot svojo pravo naravo in pride z njo v stik.

Za doseganje povezave z duhom so mojstri skozi tisočletja razvijali tehnike, s katerimi so preusmerili pozornost iz zunanjega na notranji svet. Ko se človek odvrne od motenj v zunanjem okolju in se usmeri vase, se poveže s svojo duhovno naravo – virom radosti, miru in ljubezni znotraj njega samega. Za to pa je potrebno utišati ne le zunanji svet, ampak tudi notranje vrvenje čustev in misli. Meditacijske tehnike tako umirjajo naša čustva in um, da lahko skoznje zasije naše duhovno bistvo.

Meditacija in koncentracija

Kar se običajno poučuje pod imenom meditacija, so pravzaprav tehnike za osredotočanje oz. koncentracijo uma. Prave meditacije se ne da poučevati – meditacija spontano preraste iz rednega prakticiranja koncentracije.

S tehnikami koncentracije krepimo našo pozornost. Izberemo svoj objekt (dihanje, beseda, ideja ali podoba) in se nanj umsko osredotočamo. Vsakič, ko naše misli odtavajo, se jih zavemo in jih privedemo nazaj na objekt. Z redno vadbo se um sčasoma navzame ohranjanja pozornosti in vedno laže ga je obdržati na izbranem objektu, obenem pa postaja vedno tišji, mirnejši, bolj osredotočen in sproščen. Najprej so trenutki popolne osredotočenosti redki in kratkotrajni, sčasoma pa med njimi ni več premorov. Pozornost, ki na začetku traja le nekaj trenutkov, postaja vedno daljša, dokler nismo naenkrat ustaljeni v neprekinjenem toku čiste zavesti. Koncentracija postane spontana, brez napora – in šele to je prava meditacija, v kateri izkusimo čisto zavest in začnemo spoznavati svojo pravo naravo. Umsko stanje osredotočenosti se poglobi v stanje globokega miru in povezanosti z življenjsko energijo. Ta izkustva imajo transformacijski učinek in lahko vodijo do novega razumevanja življenja.

Objekti koncentracije

Predmeti koncentracije, ki se najpogosteje uporabljajo v meditacijskih sistemih:

DIHANJE: Najpogostejši objekt koncentracije. Mirno in zbrano opazujemo svoje dihanje, ne da bi nanj skušali vplivati.

ZUNANJI OBJEKT: Z odprtimi očmi nepremično strmimo v svoj objekt – to je lahko točka, plamen sveče, cvetlica…

NOTRANJA PODOBA OBJEKTA: Z zaprtimi očmi v umu ustvarimo podobo objekta in se nanjo osredotočamo. Običajno gre za koncentracijo na simbol ali božanstvo.

ENERGETSKA SREDIŠČA V TELESU: Pozornost ohranjamo na točki v telesu, kjer se nahaja energetsko središče. Najpogosteje se osredotočamo na tretje oko, srce ali haro (točka moči pod popkom).

BESEDE: Na glas ali potiho ponavljamo izbrano besedo ali zaporedje besed. To je lahko npr. afirmacija ali mantra. Mantro uporablja med drugim znana tehnika transcendentalne meditacije.

DUHOVNA KVALITETA: Osredotočamo se na kvaliteto, ki bi jo radi razvili, npr. ljubezen, hvaležnost ali pogost objekt budističnih meditacij – sočutje.

MISLI IN OBČUTKI: Brez ocenjevanja in obsojanja se zavedamo lastnih misli in občutkov. Opazujemo, kako se pojavljajo in jih nato spustimo iz zavesti. To metodo uporablja tehnika čuječnosti.

Koristi v vsakodnevnem življenju

Meditacija pospeši in okrepi osebno in duhovno rast, ob tem pa tudi umirja um in sprošča telo. Ko osredotočimo svojo pozornost in ustavimo nenehno vrvenje misli, se vzpostavi stanje globoke sproščenosti, umirjenosti in uravnovešenosti, kar koristi tako našemu splošnemu počutju kot zdravju. Življenje in situacije se naučimo sprejemati bolj umirjeno, lažje rešujemo konflikte. Meditacija lahko pomaga tudi pri obvladovanju simptomov določenih zdravstvenih stanj, zato se uporablja kot vrsta mind-body komplementarne medicine.

 

Nekateri pozitivni učinki rednega izvajanja meditacije:

  • Večja umska moč in jasnost
  • Izboljšano zavedanje in obvladovanje čustev in misli
  • Boljše razpoloženje in počutje, pozitivnejši odnos do življenja
  • Razvijanje notranjih kvalitet (umirjenost, pozornost, sočutje, potrpežljivost, toleranca, čustvena prilagodljivost…)
  • Globoka sprostitev uma in telesa
  • Okrepljena obrambna sposobnost telesa
  • Zmanjšan nivo stresnih hormonov in izboljšanje bolezenskih simptomov, ki so povezani s stresom (tesnoba, depresija, motnje spanja, kronične bolečine, glavoboli, visok krvni pritisk…)

Primer: koncentracija na dihanje

  • Poiščite miren prostor, kjer vas ne bodo motili. Ugasnite telefon, televizijo in druge vire motenj iz okolja.
  • Namestite se v udoben položaj. Najbolje je, če sedite na stolu ali na tleh s prekrižanimi nogami. Dlani položite na stegna. Hrbtenica naj bo vzravnana.
  • Naredite nekaj globokih vdihov in izdihov skozi nos. Izdihnite napetost iz telesa. Naj se telo in um sprostita.
  • Osredotočite se na svoje dihanje. Dihajte naravno, zavedajte se svojega dihanja. Opazujte, kako zrak vstopa in izstopa skozi nosnici. Bodite pozorni na občutek zraka v nosnicah, širjenje in krčenje prsnega koša, reber, trebuha. Ohranjajte vso pozornost na dihanju, ne da bi skušali vplivati na njegov ritem ali intenzivnost.
  • Ko vaš um odtava, brez obsojanja opazujte misli in čustva, ki so se pojavila, nato jih spustite in se vrnite k opazovanju dihanja.
  • Vzdržujte to prakso na začetku nekaj minut, kasneje jo poskusite podaljšati na vsaj 10-15 minut dnevno.